Kaj imajo skupnega naan, khobez in kruh z drožmi? Predstavljajo različne kulture, različne zgodbe in vsi so bili predstavljeni (in preizkušeni :)) na Festivalu kruha, ki ga je gostila Slovenska filantropija. Mepijevci smo se odprtih glav in src udeležili festivala in predfestivalskega dogodka Festival migrantskega filma, ki je 17. junija 2020 z otroškim smehom in veselim kramljanjem zapolnil prijeten večer.
Festival ponuja izjemno priložnost preizkušanja kruhu podobnih izdelkov iz različnih držav – tistih, ki jih s težkimi zgodbami zapuščajo tako mladi kot starejši migranti. Mepijevci iniciativno gradimo most do sodelovanja z dnevnim centrom migrantov in ob tej izjemni priložnosti nam je Primož Jamšek iz Slovenske filantropije iz prve roke poskušal naslikati, kako poteka njihovo delo in kakšne aktivnosti se odvijajo v centru. Besede so bile navdihujoče, oseben stik z migranti, ki polnijo tabuje, pa je bil prepričujoč. Premagovanje jezikovnih preprek in kulturnih razkorakov je lahko izziv – prava poslastica za Mepijevce, v katero bomo z veseljem zagrizli.
Na dogodku smo poklepetali tudi z Zlatnico Katjo Jezeršek, ki svoje poslanstvo opravlja z mladoletnimi migranti v Postojni v okviru pilotnega projekta nastanitve mladoletnih migrantov brez spremstva (mladoletnih prosilcev za azil in beguncev, ki so v Slovenijo prišli brez staršev). Na kratko nam je predstavila svoje delo in izzive, s katerimi se sooča.
Ekipa zaposlenih na projektu skrbi, da so mladi, ki so nastanjeni v dijaškem domu v Postojni, primerno oskrbovani, nudijo jim učno pomoč,organizirajo različne delavnice, izlete in jih spodbujajo k integraciji v novo skupnost.
Dinamika dela je nepredvidljiva in zahteva veliko fleksibilnosti, iznajdljivosti in vsestranskosti. Največji izziv in hkrati smisel dela predstavlja iskanje skupnega jezika in vzpostavljanje pristnega odnosa z najstniki, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij in imajo vsak drugačno življenjsko zgodbo. Mladi me vedno znova presenečajo in navdihujejo s svojo vztrajnostjo, iznajdljivostjo, pogumom in vizijo, ki so jih potrebovali na dolgi in nevarni poti v Evropo ter s katerimi se soočajo z izzivi bivanja v novem okolju.
– Katja Jezeršek
Dodaten vpogled v stiske ljudi, ki so večkrat podvrženi obsojanju, zaničevanju in preganjanju, so odkrili kratki filmi na prostem: Maja, Hrepenenje, Učinek krekerja, Mundial na trgu.
Zgodbe, ki jih slišimo, so zastrašujoče in žalostne. Pa ne tiste zgodbe, ki jih predstavljajo mediji in so zapisane med ljudmi, temveč tiste prave, ki prihajajo iz ust mladih oseb, ki se nahajajo daleč od svoje domovine. Veste, kaj je zanimivo? Da mladi migrantje o Sloveniji govorijo s ponosom. Z večjim žarom v očeh, kakor Slovenec, ki ni prehodil tako trnove poti do države, kjer se počuti varno.
Vsak nosi svojo zgodbo. Vsi pa bodimo strpni.