V maju mineva leto dni od zadnjega kraljevega obiska v Sloveniji. Obisk princa Edwarda je gostil slovenski predsednik Borut Pahor in je bil posvečen odnosom med Slovenijo in Združenim kraljestvom, predvsem odnosom med ‘običajnimi’ oz. ‘majhnimi’ ljudmi.
Z Veliko Britanijo, iz koder Program MEPI dejansko izvira, smo z leti stkali prav posebno navezo. MEPI je mlajši brat britanske različice programa The Duke of Edinburgh’s Award, ki je pred leti obeležil 60. obletnico izvajanja programa in dejstvo je, da se vedno kaj novega naučimo od izkušenega in močnejšega člana mednarodne MEPI družine. Izmenjava znanja in medsebojnih praks se iz leta v leto krepi. Pokrovitelj DofE je princ Edward, medtem ko je častni pokrovitelj Programa MEPI predsednik Republike Slovenije.
Doma, v Sloveniji, med ključnimi partnerji MEPI-ja najdemo britansko veleposlaništvo, British Council, Britansko-slovensko gospodarsko zbornico in Britansko mednarodno šolo v Ljubljani (vsi z britansko noto se združujemo v okviru t.i. British House).
V MEPI skupnosti je veliko primerov zanimivih osebnih zgodb učenja, prepletanja slovenske in britanske kulture, medsebojnih vplivov ter sodelovanja, najde se tudi nekaj mešanih parov oziroma zakoncev.
Pobliže poglejmo izkušnjo Polone Tušar, ki je leta 2013 prejela zlato priznanje iz rok Princa Edvarda. Z nami je delila del spominov na svojo karierno zgodbo in življenje med dvema državama.
V srednješolskih dneh je Polona posedala v klopeh Gimnazije Kranj, kjer je opravila mednarodno maturo. Po srednji šoli se je odpravila na študij kemije v Anglijo. Po končanem študiju je Polona v Angliji ostala še eno leto, kjer se je izobraževala za poklic učiteljice. Trenutno Polona dela kot učiteljica kemije na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. Pred študijem v tujini je Polona dokončala zlato stopnjo programa MEPI in se vključila v Društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI, pred kratkim je opravila tudi tečaj za voditelje odprav in se pridružila ekipi izvajalcev MEPI na šoli.
Ob popoldanskem yorkshirskem čaju (ang. Yorkshire tea), edinem pravem angleškem čaju, razmišljam, kdaj sem tako vzljubila to okusno, poživljajočo črno brozgo. Spomini mi bežijo v preteklost, v čas, ko sem se odpravljala študirat v Anglijo. Še vedno se živo spominjam mojega prihoda na kampus Univerze v Warwicku. Bila je topla oktobrska nedelja. Z avtobusom sem se pripeljala na košček sveta, ki ga še nikoli prej nisem videla. Sprašujem se, kako sem zbrala pogum, da sem se iz majhne slovenske vasice odpravila v neznano. Razmišljam, da je bil za to v veliki meri zaslužen MEPI. MEPI mlade spodbuja, da širijo svoja obzorja, se učijo novih veščin in so vedno odprti za nove podvige. Na odpravah smo drug drugega bodrili in si govorili: »Če si Mepijevec, potem zmoreš vse!« Poleg tega pa me je MEPI naučil, da so dobri ljudje vsepovsod in res sem jih našla tudi v Angliji.
Ko sem tistega nedeljskega popoldneva po enournem švicanju z dvema kovčkoma, ki sem ju vlekla za sabo (hvala MEPI za kondicijo), končno prispela v svojo novo sobo, sem postala lačna. Posode in hrane še nisem imela, zato sem se odpravila v trgovino. A kaj, ko je bila trgovina, ki je med tednom odprta 24 ur na dan, v nedeljo popoldan zaprta. Začela sem razmišljati, če bi sostanovalci mislili, da sem malo čudna, če bi jih kar ob spoznavanju prosila za malo hrane. A kot prava Mepijevka se nisem dala. Malo sem se sprehodila in kmalu našla bencinsko črpalko. Tam sem kupila jug mleka in čokoladne kroglice. Te sem kasneje v sobi srkala iz tupperware posode, ki sem jo imela sabo. Kako prav pride mepijevska iznajdljivost.
Seveda so sledeči dnevi, tedni in leta prinesli tudi veliko lepega. Mnogo novih prijateljskih navez, trdega dela, kemijskih poskusov, preplezanih dreves, dobre hrane, obiskov angleških prijateljev v Sloveniji, popotovanj po čudovitih krajih Združenega kraljestva in mnogo drugega. V zadnjem letu študija sem imela možnost poučevanja na dveh državnih šolah in pri eni sem izkusila, kako izgleda Program MEPI pri njih. Stvari so jemali zelo resno in imeli so trdo kožo, kar se vremena tiče. J Na splošno pa me je Anglija naučila, da moramo slediti svojim sanjam, vztrajati, ko je težko, in ohranjati stik naravo. In ravno MEPI te nauči vsega tega.
Danes učim na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani, kjer se trudim da bi svoj MEPI duh našli tudi moji učenci. Želim si, da bi bili mladi naivno pogumni in se med seboj povezovali. Pojdite v svet, obiščite Anglijo, sklepajte nova prijateljstva, a ne pozabite priti domov na govejo župco ali domačo potico.
