V spomin na princa Filipa: pričevanja MEPI skupnosti

22.04.2021

9. aprila nas je zapustil glavni pokrovitelj MEPI-ja, princ Filip, vojvoda Edinburški, po katerem nosi mednarodni naziv našega programa tudi ime (The Duke of Edinburgh’s International Award oz. Mednarodno priznanje vojvode Edinburškega).

10. junija bi princ dočakal okroglih 100 let in tudi na Zavodu MEPI smo bili pripravljeni na praznovanje njegovega jubileja – tako kot je on z nami obeležil 2. generacijo prejemnikov zlatega priznanja MEPI leta 2008. Naj kljub temu v nas ostane predvsem želja po praznovanju njegovega življenja in dragocene zapuščine, s katero bo še naprej navdihoval mlade po vsem svetu k razvijanju njihovih potencialov in ustvarjanju svetlejše prihodnosti zase in druge.

Princ Filip je napisal uvod v zgodbo, kateri bomo vsi člani MEPI skupnosti dodali še mnogo navdihujočih vrstic in njegovo vizijo še naprej uresničevali v smeri trajnostnega razvoja posameznikov in okolja, v katerem živimo, prepoznavanja vrednosti mladih, predanosti delu z njimi in skupnega premagovanja izzivov.

Spodnja pričevanja so dokaz, da nas bo dokler imamo MEPI, tudi princ Filip spremljal na vsakem koraku izpolnjevanja poslanstva progama, ki nam ga je podaril.


Neda Kajfež Ambrožič, nacionalna koordinatorka na Nacionalnem uradu Zavoda MEPI: Na pot spoznavanja programa MEPI sem stopila leta 2006, ko sem se zaposlila pri Nacionalnemu uradu MEPI. Za menoj je več kot 5400 dni po eni strani privilegija, ker se počutim, kot da so to službo naredili zame, po drugi strani odgovornosti, da naša organizacija živi poslanstvo, ki ga ima do izvajalcev, ustanoviteljev, udeležencev in širše družbe. Z MEPI-jem sem odkrila navdušenje nad delom z mladimi, ljubezen do outdoor aktivnosti in stopila na pot spoznavanja same sebe. Vsaka mlada oseba na svoji poti lahko bistveno več pridobi s pravim sopotnikom in tako kot je Hurt Hahn, oče programa MEPI, s svojo filozofijo in metodami bistveno vplival na osebnostni razvoj princa Filipa v času šolanja na Gordonstounu, smo tudi MEPI mentorji ene vrste sopotniki mladim, ki na njihovi poti v prihodnost puščamo posebne, nezanemarljive sledi.


 

Petra Lušina, prejemnica zlatega priznanja MEPI, 2008 (Gimnazija Škofja Loka): S princem Filipom sem se poleg ostalih dobitnikov zlatega priznanja leta 2008 imela čast rokovati, žal pa tudi ne izmenjati veliko besed. Vseeno sem lahko ob njegovem toplem stisku roke ter prijaznem in vedrem pogledu začutila veličino tega moža. Spomnim se le, da me je  povprašal: »Ali je bilo naporno?« jaz pa sem z manjšim cmokom v grlu, a z občutkom vznemirjenosti in ponosa lahko odvrnila le: »Malo«.

 


Li-An Kozmelj, OŠ Škofja Loka-Mesto: Princa Filipa, ustanovitelja programa MEPI, sem imela sama priložnost videti zelo od blizu na podelitvi zlatih priznanj MEPI leta 2008. V spomin se mi je vtisnil kot poseben človek. Ob žalostni novici so se mi porodila naslednja vprašanja. Kakšen človek moraš biti, da razmišljaš, na kakšen način bi lahko pomagal mladim, da v svojih pomembnih letih, ko gradijo medsebojne odnose, nadgrajujejo identiteto, pilijo vrednote in se urijo v spoštovanju, pripraviš program, ki jim bo pomagal naštete stvari ozavestiti, nadgraditi in ponotranjiti. Program, ki se nadgrajuje in je netekmovalen. Kakšen človek moraš biti, da v svojih mladih letih stakneš glavo s podobno mislečimi in ustvariš program za mlade in ga v kasnejšem obdobju s podporniki  celega sveta nadgrajuješ, prenašaš, spremljaš in podpiraš do zadnjega diha svojega življenja. Kakšen človek moraš biti, da soustvariš program, ki se ohrani, razširi po celem svetu, zajame množico mladih in deluje, ker je ohranil bistvo. Zavedam se, da moraš biti Velik človek.


Ksenija Mravlja, prejemnica zlatega priznanja MEPI, 2008 (Gimnazija Škofja Loka): Spomnim se dneva, ko nam je zlata priznanja MEPI podelil kar sam britanski kraljevski par. Šele leta kasneje sem razumela, kakšno srečo sem imela in kako velika čast je to bila. Kljub svečanosti dogodka pa me je najbolj navdušila sproščenost in dostopnost Princa Filipa. Ta je z vsakim prejemnikom malo pokramljal in navrgel še kakšno šalo, da smo se sprostili tudi mi.

 


Gašper Tušek, prejemnik zlatega priznanja MEPI, 2008 (Šolski center Kranj): Srečanje s princem Filipom na podelitvi zlatih MEPI priznanj je bila češnja na torti vseh čudovitih doživetij, ki mi jih je prineslo sodelovanje v programu MEPI. Princ si je vzel trenutek časa za vsakega od nas, z vsakim prijetno pokramljal in nam pokazal, da ceni naše udejstvovanje ter nam vlil dodatno energijo za nadaljnje delo. Iskreno verjamem, da je danes na tisoče mladih po vsem svetu tako kot sem sam, hvaležnih princu za njegov doprinos in ogromen pečat, ki ga je s programom MEPI pustil v naših življenjih.

 


Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka in eden izmed prvih mentorjev v programu MEPI v Sloveniji: Naša prva generacija dijakov, prejemnikov zlatega priznanja MEPI, je imela to posebno priložnost, da jim je priznanje izročil osebno  sam ustanovitelj princ Filip ob uradnem obisku kraljice Elizabete II. v  Sloveniji leta 2008. Dogodek je bil nadvse slovesen in prejemniki so bili lahko ponosni. Vsi prisotni smo čutili, da se dogaja nekaj velikega, da je to res nekaj posebnega, vredno vsega truda. Predvsem pa se šele danes, po toliko letih, zavedamo, da biti v programu MEPI ne pomeni le nekajletnega osebnega udejstvovanja in uresničevanja zastavljenih ciljev, ampak je to lahko način življenja, ki ima za vsakega pravega Mepijevca veliko dodano vrednost.


Aleksander Verhovšek, član Sveta Zavoda MEPI, Združenje ravnateljic in ravnateljev glasbenega in osnovnega šolstva RS: Le malokdo lahko spremeni svet na bolje. Princu Filipu je to uspelo s preprosto idejo, da se v mladih skrivajo neizmerljiv potencial in priložnosti, ki bodo svet popeljale v svetlejšo prihodnost. Tega svojega prepričanja ni vsiljeval nikomur, saj je kot velik in moder človek vedel, da nihče ne more spremeniti sočloveka. Spremeni lahko le sebe in navdušuje druge, da tudi sami poiščejo drugačno, lastno pot naprej. To je ena njegovih največjih in najpomembnejših zapuščin svetu, ki ga je s svojo energijo in elanom za vedno zaznamoval. Ob njegovem slovesu se spominjamo vseh lepih in dobrih stvari, ki jih pušča za sabo, hkrati pa po njegovem vzoru izvajalci in člani programa MEPI prevzemamo njegovo plamenico, da bo tudi vnaprej prinašala luč in upanje v vsak kotiček sveta ter omogočila da se bodo mladi vseh ras, narodnosti, veroizpovedi in prepričanj prepoznali v programu MEPI in si aktivno prizadevali, da bo svet še lepši.